Pasivna plast
Tako imenovana pasivna plast je tanka plast oksida, ki se tvori na površini nerjavečega jekla, ko je izpostavljena kisiku. Nato atomi kroma v jeklu z atomi kisika tvorijo gosto in nereaktivno oksidno plast (zato se uporablja izraz „pasivna plast“), ki preprečuje napredovanje oksidacije, in s tem rjavenje jekla. Kakovost in obstojnost pasivne plasti je predvsem odvisna od sestave legiranega jekla.
Nerjaveča jekla tako kot običajna jekla reagirajo s kisikom in tvorijo oksidni sloj. Pri navadnem jeklu kisik reagira s prisotnimi atomi železa in tvorijo porozno površino (rjo), ki omogoča napredovanje reakcije. Ta proces lahko pripelje do popolnega "rjavenja" obdelovanca.
Pri nerjavečem jeklu na površini pasivne plasti kisik reagira z atomi kroma, ki so v jeklu prisotni v relativno visoki koncentraciji.
Pri ’nerjavečih’ jeklih rja nastane iz dveh razlogov:
- pasivna plast se ni mogla tvoriti,
- pasivna plast je uničena.
Neoblikovane pasivne plasti se lahko prepreči samo z visoko čistočo. Obdelovalne površine se morajo obvezno očistiti vseh ostankov. To še posebej velja za ostanke brusnih sredstev. Zato so brusna sredstva primerna za obdelavo nerjavečega jekla praviloma (masna vsebnost <0,1 odstotka) brez klora, železa in žvepla.
dodatne teme iz področja
- Trdota brusne plošče
- Vulkanska vlakna
- Agresivnost brusnega orodja
- Turbo segment
- Skladiščenje brusnih sredstev
- Življenjska doba
- Upogibanje
- Večkratni spoj
- Varnost
- Spoj traku
- Hitrost rezanja
- Mikrokristalno
- Antistatična oprema brusnih sredstev
- Aglomerat
- oSa (Organizacijo za varnost brusilnih orodij)
- Vrste zrna brusnih sredstev
- Najmanjša hitrost lomljenja
- Granulacija
- Elektrostatično razprševanje
- Podlaga
- Največja delovna hitrost brusnih orodij
- Pokrivni spoj pri proizvodnji brusnih sredstev
- Oblike sesalnih lukenj pri brusnih materialih